Naloge preventivne medicine pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu

Datum objave: 8. maj 2007

Preventivna medicina je znanost in veščina preprečevanja bolezni, podaljševanja življenja, izboljševanja telesnega in duševnega zdravja  ter sposobnosti. Njeni cilji so: izboljšati pozitivno in optimalno zdravje, ga ohranjati in preprečevati rušenje zdravja in nesposobnosti zaradi bolezni, če je le ta že prizadela človeka.

Zdravje kaže pretekla in sedanja dogajanja, odvisno od načina življenja, od zgodnjega otroštva, učinkov naravnih dejavnikov okolja (fizikalni, kemični, biološki), učinkov družbenih dejavnikov okolja (delovnega in bivalnega) in reaktivnosti človeka, odzivnosti, obnašanja, vedenjskih vzorcev, razvad, prehranbenih navad. Bolezen je okvara zdravja oziroma reakcija organizma na okolico, pri kateri pride do kvalitativnih in kvantitativnih  motenj organizma. Posledica bolezni je lahko trajna okvara organa ali funkcije v organizmu ali celo smrt.

Za današnjega človeka delo ni le nuja za preživetje ampak nenazadnje prispeva tudi k  telesnemu zdravju, še zlasti pa k duševnemu ravnovesju. Delavec je pri delu izpostavljen raznim obremenitvam in škodljivostim pri delu - nefiziološke delovne razmere, škodljivi fizikalni - kemični - biološki dejavniki, škodljivi psihološki dejavniki, škodljivi socialno ekonomski dejavniki. Poleg tega je delavec izpostavljen tudi vplivom delovnega okolja, pri čemer ne gre samo za fizikalne in kemične dejavnike (mikroklima, hrup, vibracije, sevanja, škodljive snovi) resen problem so lahko tudi medčloveški odnosi in ritem dela.

Naloge medicine so varovanje in izboljšanje zdravja delavcev, za humanizacijo dela, prilagoditev dela človeku in človeka delu (posameznik, skupine delavcev) za preprečitev in zmanjšanje primerov poškodb, obolenj ter invalidnosti, za zgodnjo razpoznavanje ter hitro in uspešno zdravljenje bolezni, še posebej bolezni v zvezi z delom.

Medicina dela obravnava pogostost in ediološke dejavnike poklicnih bolezni in poškodb pri delu, skrbi za pravočasno in ustrezno medicinsko in poklicno rehabilitacijo delavcev po bolezni ali poškodbi in za poklicno orientacijo  in selekcijo ter oceno delazmožnosti za določeno delo.

Po pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih (Ur.l.SRS 33/71) je delodajalec dolžan pošiljati delavce na preventivne zdravstvene preglede. S temi pregledi se ugotavlja delavčevo zdravje  in zmožnost za nadaljevanje pridobitnega dela. Obvezna podlaga za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov je zdravstvena ocena delovnega mesta, ki opredeljuje zdravstvene zahteve. Osnovna naloga medicine dela je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavcev.

Vzgoja in izobraževanje za varno delo sta temeljni dejavnosti za zagotavljanje varnega dela oziroma urejanje varnih delovnih postopkov (seznanjanje z nevarnostmi ter možnostmi poškodb, telesnimi zdravstvenimi okvarami, uveljavljanje ter upoštevanje in izpolnjevanje ustreznih varstvenih ukrepov, normativov, standardov).

Usposabljanje vzgoje in izobraževanja za varno delo se pričenja že pri usposabljanju za poklicno delo in nadaljuje v nadaljnjem izpopolnjevanju na delovnem mestu.